Vesolje
Krogla, ki pada mimo Zemlje
Kaj prikazuje shema
Newtonov top: počasi – pade blizu; hitreje – pade dlje; še hitreje – pade na drugi strani Zemlje; približno 28.000 km/h – pada okoli Zemlje; približno 40.000 km/h – odleti za vedno (ubežna hitrost → str. 3). Po Newtonu.
Angleški učenjak Isaac Newton si je pred več kot 300 leti zamislil top. Postavil ga je na neznansko visoko goro. Zamislil si je, da ni zraka, ki bi zaviral krogle.
Počasna krogla pade blizu gore, hitrejša pa dlje. A Zemlja je okrogla: čim dlje krogla leti, tem bolj se tla pod njo krivijo navzdol.
Pri hitrosti približno 28.000 km/h krogla ves čas pada, tla pa ji ves čas uhajajo. Obkroži Zemljo in prileti nazaj – naravnost v top. Taki poti pravimo tir.
Tako okoli Zemlje leti tudi Mednarodna vesoljska postaja ISS. Težnost – sila, ki te vleče k tlom – je tam skoraj tako močna kot v tvoji sobi. Astronavti lebdijo, ker padajo skupaj s postajo. Enako se za hip počutiš tudi ti, ko vlakec smrti zdrvi čez vrh.
Foto: NASA / javna domena