Plaz v oblaku

V nevihtnem oblaku divja veter, ki piha navzgor. Premetava ledene kristalčke in sodro – drobna ledena zrnca. Ob trkih se naelektrijo kot balon, ki ga podrgneš ob lase.

Lahki kristalčki dobijo plus in veter jih odnese na vrh. Težja sodra dobi minus in ostane v sredini. Oblak postane velikanska baterija.

Ko se ta baterija preveč napolni, se izprazni z ogromno iskro – s strelo. Strela je kot iskrica, ki te včasih piči, ko primeš kljuko. Le da je kakšen milijonkrat daljša.

Ko se visoko v oblaku začne strela, pogosto potegne elektrone navzgor, proti plusu. Letijo skoraj tako hitro kot svetloba. Vsak iz zraka izbije nove elektrone, ti pa spet nove – kot v snežnem plazu. Ob trkih z zrakom oddajajo žarke gama.

Nekateri žarki gama se spremenijo v par: elektron in pozitron. Ti po magnetnih tirnicah odletijo v vesolje.

Lonec, ki vre

Julija 2023 je NASA poslala letalo ER-2 nad nevihte v tropih. Raziskovalci so odkrili, da nevihte z žarki gama svetijo pogosteje in dlje, kot so mislili. »Velike nevihte brbotajo kot lonec, ki vre,« pravi vodja ekipe, norveški fizik Nikolai Østgaard.

2023

Ko bo naslednjič zagrmelo, pomisli: morda prav zdaj nad tabo nastaja antimaterija.