Preskoči na besedilo
Ubežna hitrost

Narava · Človeška ribica

Namesto ene vrste devet

Človeška ribica ni ena vrsta, ampak kar devet! Večino jih je razkril dedni zapis, navodilo za gradnjo telesa.

Bakrorez človeške ribice iz Laurentijeve knjige iz leta 1768
Risba v Laurentijevi knjigi iz leta 1768.

Foto: Joseph Nicolaus Laurenti / javna domena

Znanstveno ime Proteus anguinus je ribica dobila leta 1768. Zdaj velja le še za ribice iz okolice Stične. Tiste iz Postojnske jame pa so druga vrsta.

Po videzu najbolj izstopa črni močeril iz Bele krajine. Močeril je drugo ime za človeško ribico. Črni močeril ima temno kožo in majhne oči, s katerimi vidi.

Temno vijoličasto siv črni močeril z majhnimi očmi na mahovitih tleh
Črni močeril iz Jelševnika pri Črnomlju

Foto: K. Chouchane / CC BY 4.0

Doslej so ga našli le na štirinajstih mestih pri Črnomlju. Živi v plitvi podzemni vodi pod polji. Vanjo hitro pricurlja umazanija z njiv.

Raziskovalci ocenjujejo, da so ogrožene vse vrste. V laboratoriju v Franciji samica izleže jajca povprečno le vsakih 12 let in pol. To je približno toliko, kot si star ti!