Narava · Človeška ribica
Sedem let na istem mestu
V jami, kjer skoraj ni hrane, zmaga tisti, ki porabi najmanj.
Biologi so se znova in znova potapljali v temni jami na vzhodu Hercegovine. Zdelo se jim je, da vsakič vidijo iste človeške ribice na istih mestih.
Kaj prikazuje shema
Na zemljevidu so Italija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Označeni so Postojnska jama, Stična, Črnomelj – črni močeril in kraj raziskave 2010–2018.
Leta 2010 so ribicam začeli pod kožo vbrizgavati drobne kapljice barve. Vsaka je dobila svoj vzorec barvnih pik, nekakšno osebno izkaznico.
Nato so jih osem let iskali po jami in merili, kako daleč so se premaknile. Večina se ni oddaljila niti deset metrov. Rekorderka je odplavala le 38 metrov.
Eno pa so po 2.569 dneh našli na natanko istem mestu. To je dobrih sedem let. Toliko mine od prvega šolskega dne do začetka 8. razreda!
Kaj prikazuje shema
Ena ribica: 0 m (7 let). Večina: manj kot 10 m. Rekorderka: 38 m. Za primerjavo mestni avtobus, 12 m. Razdalje v merilu.
»Plavati znajo zelo dobro,« pravi vodja raziskave Gergely Balázs z budimpeške univerze. A premikati se jim preprosto ne splača.
Življenje v varčnem načinu
V večni temi pod zemljo ne raste nobena rastlina. Skoraj vso hrano prinese voda s površja. Tudi plena je malo. Ribica lovi na primer slepe postranice, drobne jamske rake.
Foto: LOPEZ André / CC BY-SA 4.0
Zato ribica varčuje z močmi kot telefon v varčnem načinu. Brez hrane zdrži več let, morda celo deset. Ti pa si lačen že pred kosilom!
Oči ima skrite pod kožo. Kako potem najde plen? Zavoha ga in okusi. Vsaka živa žival, tudi droben rakec, okoli sebe ustvarja šibko elektriko. In ribica jo zazna!