Udarec, ki zavre vodo

Leta 1998 je rak v angleškem akvariju udaril v steklo. In ga je prebil! Rak je bil dolg komaj 10 cm, steklo pa je bilo debelo 6 mm. Dobil je ime Tyson, po slavnem boksarju.

Kamera, ki je končno videla

Tyson je bil rak razbijač, tako kot pavji rakec (Odontodactylus scyllarus). Taki raki imajo pod glavo dva kija. Z njima razbijajo polžje hišice. A njihov udarec je bil dolgo prehiter za kamere.

Leta 2003 je britanska televizija BBC za raziskovalce v Kaliforniji najela hitro kamero. Ta kamera je posnela 5.000 sličic v sekundi. Navaden posnetek s telefonom jih ima le okoli 30.

Biologinja Sheila Patek je končno videla, kako kij šine naprej s hitrostjo do 83 km/h. In to pod vodo! V bazenu lahko sam začutiš, kako voda zavira pest. Ves udarec traja le okoli tri tisočinke sekunde. Pomežik je vsaj tridesetkrat daljši.

Pavji rakec v akvariju. Kija sta kot boksarski rokavici. Zdržita na tisoče udarcev. Morski polži so njegova najljubša hrana.

Frača v rakovi roki

Same mišice tako hitrega udarca ne zmorejo. Zato rakova roka deluje kot frača.

Pri frači elastiko počasi napneš in jo držiš s prsti. Ko jo spustiš, elastika ves tvoj trud v hipu preda kamnu.

Pri raku pa mišica počasi napne vzmet. Ta je iz koščka oklepa, ukrivljenega kot čips iz tulca. Namesto prstov jo drži zapah. Ko zapah popusti, kij udari.

Za hip je udarec lahko tako močan, kot bi na polžjo hišico stopila dva odrasla. Podoben trik uporablja tudi mravlja Drakula (→ str. 5).

Voda zavre brez vročine

Na posnetkih so ob polžu opazili še nekaj: mehurčke. Kij je tako hiter, da mu voda ne more slediti, zato se za hip raztrga. V drobnih luknjicah nastane para. Voda zavre, čeprav ni vroča! To lahko preizkusiš tudi sam – poglej naslednje poglavje.

Mehurčki se takoj sesedejo. Voda z vseh strani plane skupaj kot dlani, ko ploskneš. Tako polža zadene še drugi udarec. Včasih je celo močnejši od prvega.

Pištola iz škarij

Kozica s pištolo je dolga le 3–5 cm. Ene škarje ima velikanske. Ko jih bliskovito zapre, izstreli curek vode. V njem nastane mehurček pare. Ta se nato sesede s pokom, ki lahko omami majhno ribo.

Dolgo so mislili, da pok naredijo škarje, ko se zaloputnejo. Leta 2000 so kozico v Nemčiji posneli Michel Versluis in sodelavci. Imeli so hitro kamero in podvodni mikrofon. Izkazalo se je: poči mehurček!

Leto pozneje so odkrili, da mehurček za hip tudi zasveti. Ta svetloba je prešibka za naše oči. A vseeno nekaj izda: v mehurčku je skoraj tako vroče kot na površju Sonca!